rojen 4. julija 1925, Ponikve na Krasu, Slovenija. Že kot otrok je zato, ker je bil pripadnik slovenske manjšine v Italiji, doživljal fašistično raznarodovanje, saj je moral obiskovati italijansko šolo in v javnosti ni smel govoriti slovensko. Ko je bil star trinajst let, je napisal prvo pesem, ki jo je občutil tudi kot demonstracijo svoje pripadnosti slovenstvu. Leta 1941 je bil izključen iz gimnazije v malem semenišču v Kopru, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini. Leta 1942 je postal aktivist Osvobodilne fronte slovenskega naroda, v začetku naslednjega leta je bil mobiliziran v posebne bataljone (politična konfinacija za mladoletne primorske Slovence), ob razpadu Italije septembra 1943 se je vrnil domov in se pridružil partizanom. Bil je borec, politični delegat, minerec, kurir, obveščevalec, ustanavljal je slovenske šole po Krasu, poučeval, predaval na partizanski ljudski univerzi. Po vojni je nadaljeval študij v Ljubljani, diplomiral na slavistiki, se zaposlil kot novinar in urednik. Je pesnik, pisatelj in prevajalec. En mandat je bil predsednik zveze pisateljev Jugoslavije. Na prvih večstrankarskih volitvah l. 1990 je bil izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske države. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Objavil je več pesniških zbirk, dva romana in pet knjig esejev in publicistike. Osemnajst njegovih knjig je prevedenih v tuje jezike. Prejel je več domačih in tujih literarnih nagrad.